Božidar Šalamon

Zlate ribice in spomin

Kljub majhnim možganom imajo zlate ribice občudovanja vreden spomin. Poskusi v katerem so morale najti izhod iz labirinta, so pokazali, da si te majhne ribe rešitve zapletenih problemov zlahka zapomnijo tudi za več mesecev. sprva so za pot do izhoda potrebovale več minut, na koncu pa so se naučile priti na cilj v samo 30 sekundah. po opravljenem “urjenju” so jih premestili v drug akvarij in labirinta niso videle skoraj pol leta. ko so prišle spet v akvarij z labirintom, so na njegov konec prispele v manj kot 30 sekundah. Tako so dokazale, da so si pot skozi labirint dobro zapomnile.  Ribice so povsem pametne živali. Zmožne so si denimo zapomniti svoje plenilce. Ko jih ti enkrat napadejo, se jih izogibajo kar nekaj mesecev. Prav tako se ribe, ki so se že ujele na ribiško palico, tej na široko izogibajo najmanj leto dni. Njihov spomin torej vsekakor traja dlje kot nekaj sekund. Zlata ribica naj bi v akvariju ves čas krožila, ker ima tako kratek spomin, da se ne more spomniti, da je isto pot že pravkar preplavala. To je precej razširjen mit, ki ga po naravi neme ribe pač težko ovržejo, so pa zato to storili strokovnjaki. Po njihovem te male živali to morda počnejo enostavno zato, ker jim je dolgčas, nikakor pa ne zato, ker bi bile kratke pameti.

Zanimivo deljenje s 7

Če s 7 delite katerokoli število in rezultat ni celo število, se bo po decimalni vejici v neskončnost ponavljalo isto zaporedje številk – 142857.

Logičen zaključek

Biolog, fizik in matematik sedijo v lokalu in opazujejo hišo na drugi strani ceste. Vanjo najprej vstopita dve osebi, čez nekaj minut pa jo zapustijo tri osebe. Znanstveniki začnejo razglabljati o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo.

“Rešitev je jasna – osebi, ki sta v hišo vstopili najprej, sta se razmnožili,” pojasni biolog. “Ne – rešitve ni, saj niso znani vsi parametri problema,” meni fizik. Matematik pa, zatopljen v svoje misli, zamrmra: “Če zdaj vstopi ena oseba, bo hiša prazna.”

Požar v hotelu

Fizik, inženir in matematik gostujejo na znanstveni konferenci v tuji državi, prenočujejo pa v isti hotelski sobi. Fizika sredi noči prebudi dim – v sobi je požar! Takoj izračuna hitrost, s katero napredujejo ognjeni zublji, površino goreče preproge in temperaturo sobe ter ogenj pogasi z natančno odmerjeno količino vode. Zadovoljen, ker ni potrošil niti kapljice vode več, kot je treba, gre nazaj v posteljo.

Drugo noč dim prebudi inženirja, soba spet gori! Inženir ne razmišlja – s stene vzame gasilni aparat, pogasi ogenj in gre spat.

Tretjo noč se zaradi ognja prebudi matematik. Razmišlja, računa, analizira. Nato odpre pipo in vidi, da iz nje teče voda, ki lahko pogasi požar. Zadovoljen, ker obstaja rešitev, gre nazaj spat.

Razlaga: Šala predstavlja stereotipe v znanstveni skupnosti. Fiziki veljajo za temeljite in natančne, inženirji za praktične, matematiki pa svojih sicer pogosto pravilnih rešitev ne uporabijo v resničnem življenju.

“To je bil zagotovo matematik”

Inženirja in fizika med poletom z balonom na vroč zrak ujame veter in odnese daleč s poti. Ker ne vesta več, kje sta, inženir v upanju, da ga bo kdo slišal, začne kričati: “Na pomoč! Ali nama lahko kdo tam spodaj pove, kje sva?”

Če nekaj ur zaslišita glas: “V balonu na vroč zrak”. Fizik reče inženirju: “Ta človek je bil zagotovo matematik. Po urah razmisleka nama je dal odgovor, ki je sicer povsem pravilen, a tudi popolnoma neuporaben.”

Na lov

Fizik, inženir in statistik gredo na lov. V daljavi zagledajo jelena, fizik in inženir dvigneta puški. Fizik hitro opravi nekaj osnovnih balističnih izračunov, predpostavi, da bo izstrelek potoval po vakuumu, in pritisne na sprožilec. Naboj pade na tla pet metrov pred jelenom.

Inženir v svojih izračunih upošteva tudi upor zraka in težo naboja, puško nameri malce višje in ustreli. Izstrelek pade na tla pet metrov za jelenom.

Statistik zakriči: “Imamo ga!”

Razlaga: Statistik je izračunal srednjo vrednost med poskusoma fizika in inženirja ter zaključil, da sta strela v povprečju zadela jelena.

Programer gre v trgovino

Žena računalniškega programerja pošlje v trgovino in mu naroči: “Kupi štruco kruha in poglej, ali imajo jajca. Če jih imajo, jih kupi 12.” Programer se domov vrne z 12 štrucami kruha.

Razlaga: Žena programerju ni dovolj natančno razložila, kaj naj naredi, zato je razmišljal kot računalniški program (če to, potem tisto).